Alergije na drevesne in travniške pelode

Alergijska bolezen nastane, če se imunski sistem posameznika neustrezno brani pred snovmi, ki večini ljudi navadno niso škodljive. Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Danes se uporablja predvsem v povezavi s »preobčutljivim odzivom« organizma na alergen. Alergen je snov, ki vstopa v telo, aktivira imunski sistem in povzroči nastajanje specifičnih protiteles. Alergen je lahko naravna snov (mleko, jajce, pršica, pelodi breze, travni pelod …) ali sintetizirana kemična spojina (natrijev glutaminat, umetna barvila v pijačah). V obeh primerih je alergen snov, ki večini ljudi ne povzroča tvorbe specifičnih protiteles in snov za njih ni škodljiva.

Sezonski alergijski rinitis

Čeprav se zdi, da ima že skoraj vsak naš znanec ali prijatelj eno ali več težav, povezanih z alergijo na zunanje dejavnike (trave, drevesa, pršico) ali na hrano, so številke manjše. V razvitem svetu ima težave zaradi alergijskega rinitisa 10‒20 % ljudi. Alergičnih na določeno hrano pa je le 1‒2 % ljudi, nekaj več je v tej skupini dojenčkov in malčkov, in sicer od 3 do 8 %.

Zaskrbljujoč je podatek, da 70 % bolnikov z astmo razvije tudi alergijski rinitis. Med 15‒40 % bolnikov z alergijskim rinitisom, ki se ne zdravijo, lahko pozneje razvije tudi astmo.
Veliko bolnikov s sezonskim alergijskim rinitisom razvije trajni (celoletni) alergijski rinitis. Sicer so glavni povzročitelji celoletnega alergijskega rinitisa pršice, alergeni domačih živali in plesni.
Polovica ljudi s sezonskim alergijskim rinitisom ima težave po hrani. Pri teh ljudeh govorimo o pojavu navzkrižne alergije, o kateri bomo spregovorili v nadaljevanju prispevka.
Alergijski rinitis je najpogostejši pri odraslih, pogost pri šolarjih in adolescentih, redkejši v predšolskem obdobju in zelo redek pri majhnih otrocih in dojenčkih.

 

Simptomi sezonskega alergijskega rinitisa

Simptomi senenega nahoda:

· srbenje v nosu,

· kihanje,

· alergijsko vnetje oči s srbenjem in solzenjem,

· voden brezbarven izcedek iz nosu,

· redkeje nabreklost nosne sluznice,

· pogosti so tudi spremljajoči simptomi ‒ utrujenost, razdražljivost in glavobol.

Senzorski rinitis se lahko pojavi v blagi obliki. Zgoraj omenjene težave so blage, nemoteče in bolnik brez težav opravlja vsakodnevne aktivnosti v službi ali šoli. Čez noč njegov spanec ni moten.

Ko pa se pojavi sezonski rinitis v srednji oz. hudi obliki, ima bolnik običajno velike težave zaradi zgoraj zapisanih simptomov, dnevne aktivnosti so motene, še posebno, če dela na terenu ali zunaj (prodajalci na tržnici, gozdarji, gradbeni delavci …), nočni spanec je kraten, pogosti so glavoboli in razdraženost.

Navzkrižnost travniških in drevesnih pelodov in hrane

Pogosto se zgodi, da imajo osebe z alergijo na brezo oralno alergijsko reakcijo po zaužitju surovega korenja. Ker se reakcija razvije v nekaj minutah po zaužitju, je nesporno, da jo je povzročilo korenje. Kar osebo še bolj zmede, je to, da pri uživanju kuhanega korenja nima nobenih težav. Tudi laboratorijski testi alergije na korenje ne potrdijo. Težava je v tem, da gre za navzkrižnost med brezo in korenjem.
Navzkrižnost omogočajo majhni deli beljakovinske strukture, ki so navzoči v mnogih rastlinskih in živalskih celicah. Po njih so si alergeni različnih izvorov lahko zelo sorodni.

Navzkrižni alergeni so torej tiste snovi, ki so podobne alergenu, na katerega je bolnik postal alergičen. Najpogosteje se navzkrižna reaktivnost pojavlja pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični na pelod breze. Nekaj teh bolnikov ima pri uživanju svežega sadja, npr. jabolk, ali zelenjave, npr. korenja, občutek srbenja v ustih, ustna sluznica lahko tudi oteče. Temu pojavu pravimo oralni alergijski sindrom, ki se odvija v ustih in žrelu in je pri odraslih osebah najpogostejša oblika alergije za hrano.

Med vsemi alergijami na pelode je pelod breze najmočnejši sprožilec alergij. 25‒75 % ljudi, alergičnih na brezo, razvije tudi simptome po zaužitju določenih živil v surovi obliki. V prekuhani obliki pa ista živila navadno ne povzročajo težav.

Tako obstaja pri alergiji na brezo 100-odstotna verjetnost, da smo alergični še na kivi, 50-odstotna verjetnost alergije na kari in 15-odstotna verjetnost alergije na arašide.

Možne navzkrižnosti breze (jelše, leske, topola) z živili:

  • krompir,
  • korenje, kumare, buče, jajčevci, paradižnik, paprika, čili,
  • kivi, jabolka, hruške, banane, jagode, marelice, breskve, češnje, slive, črni ribez, melone, lubenice,
  • peteršilj, luštrek, janež, koper, kumina, kari, poper,
  • arašidi, mandlji, lešniki, rožiči.

Možne navzkrižnosti travniških pelodov z živili:

  • pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, riž, 
  • grah, soja, arašidi,
  • paradižnik.

Zgoraj so zapisane možne navzkrižnosti drevesnih in travniških pelodov z določenimi vrstami sadja in zelenjave. Ni nujno, da bo oseba z alergijskim rinitisom imela težave po zaužitju vseh naštetih živil. Težave ji lahko povzročata le kivi ali jabolko, pa še to le surovo.

Zdravljenje alergijskega rinitisa

Če imate simptome sezonskega alergijskega rinitisa, tudi če so blagi in vas ne ovirajo v vsakodnevnih obveznostih, svetujem, da se pogovorite z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, ali vas mora napotiti naprej. Ne uvajajte samozdravljenja, posvetujte se z zdravnikom. Nezdravljen sezonski alergijski rinitis se lahko razvije v astmo.

Za zdravljenje alergijskega rinitisa se najpogosteje uporablja kombinacija antihistaminikov v obliki tablet in nosnih kortikosteroidov ali v obliki nosnih pršil, odvisno od stopnje prizadetosti. Ob blagi obliki navadno zadostuje zdravljenje z antihistaminiki, ob srednji/hudi obliki pa najprej s kortikosteroidi, ki jih kombiniramo z antihistaminiki.

Če imate alergijski rinitis zaradi inhalatorjih alergenov (pelodi dreves in trav ter plevelov), nikakor ne izločajte »kar preventivno« vseh živil, ki so lahko navzkrižna z omenjenimi pelodi. Najprej testirajte posamezno živilo v surovi in nato prekuhani obliki. Če vam ne dela težav, naj v vaši prehrani ostane, če lahko uživate le kuhano obliko živila, jo uživajte. Izločite le tisto živilo, ki vam jasno kaže simptome oralnega alergijskega sindroma. 

Andreja Širca Čampa
Alergije na drevesne in travniške pelode