Klinčki v goveji juhi

Koliko je receptov za govejo juho?

V receptu je pisalo tri. Iz posode sem jih stresel na roko, a bili so štirje. Pa kaj, če je eden več! Saj so tako majhni. Prav nič se ne bo poznalo … Pa se je!

Najbrž je ni jedi, ki bi bila tolikokrat na slovenski mizi kot je goveja juha. Ni prave slovenske družine, da ne bi goveja juha na štedilniku počasi vrela enkrat na teden. In ni recepta, ki bi ga opolnoči na pamet iz trdega sna zdrdralo toliko slovenskih kuharjev in kuharic kot je tisti za govejo juho.

Saj res, kakšen pa sploh je recept za slovensko govejo juho? Točno! Toliko kot vas je odgovorilo, toliko različnih receptov se je slišalo. Daste tudi vi klinčke vanjo? Tri ali štiri?

Meso, kosti, jušna zelenjava, voda, sol in dve uri časa … Zakaj bi za to potrebovali natančen recept? Zato, ker najbolj preproste jedi skrivajo največ vprašanj. Kakšen kos mesa? Katere kosti? Pražite čebulo na plošči ali v ponvi? V mrzlo ali vrelo vodo? Korenje olupite? Je luštrek obvezen? Kako narežete zeleno? Kje kupite šopek za juho? Kolikokrat poberete peno? Jajčna lupina? Paradižnikova mezga? Kako malo naj vre? Koliko časa se kuha?

Vprašanj je toliko, da bi z njimi lahko nadaljevali še v decembrskem članku. Pa smo šele juho skuhali. Kaj pa zakuha?

Recept: jed na papirju

V bistvu pa tokrat sploh ne kuhamo goveje juhe. Gre le za izgovor, pravzaprav prispodobo. Ki naj dokaže, da so recepti v dobrojedskem kuhanju še kako pomembni. Da brez njih, enostavno, ne gre!

Želim le komentirati nekatere recepte, ki jih zvesti bralci sicer pridno nalagajo na jedel.bi. Toda, kdo jih za njimi skuha? Oziroma, kdo jih sploh zna?!

Seveda, občutek med prsti je v kuhinji najbolj pomemben. Ko se Janezek nauči voziti kolo, tega nikoli več ne pozabi. Ko Micka skuha prvo govejo juho, opraži prvi krompir, poduši prvo špinačo, zmeša prvi jabolčni hren in navpično na vlakna nareže prve rezine kuhane govedine, bo poslej to vedno delala na tak in enak način.

Kot da so vrhunski chefi in kuharski mojstri kaj drugačni. Kot da jih nisem že nič kolikokrat prosil za recept njihove znamenite jedi, potem pa dobil spisek navodil, s katerim si nisem mogel prav nič pomagati. Pa ne zato, ker bi hoteli kaj skriti. Ne; zato, ker o svoji jedi še nikoli niso razmišljali kot o črkah na papirju.

Zato, če je občutek med prsti prvi, je tehtnica drugi najbolj pomemben pripomoček v kuhinji! Ker vi ne poznate mojih prstov, jaz pa ne vaših. A oboji vemo, da en kilogram tehta tisoč gramov in da gre na tisto žličko, s katero zjutraj mešate sladkor v čaju, točno šest gramov soli.

Če ne verjamete, poizkusite s štirimi klinčki v treh litrih vode (za govejo juho). Četudi vam bo mesar nasekal najlepše mozgove kosti, bo juha imela okus predvsem po – klinčkih. Drugič pa jo skuhajte le s tremi. Stavim, da boste potem vedno prisegali, da goveje juhe brez klinčkov ni.

Dvakrat pet nasvetov za pisanje receptov

Kako pisati recepte? Tako, da se bo črke na papirju dalo pojesti! Zato ni odveč nekaj – dvakrat po pet – nasvetov.

Sestavine

  1. Sestavine so navedene po vrstnem redu njihove uporabe. Torej, kar najprej začnemo umivati ali lupiti, je na vrhu. Kar damo na krožnik le za okras (saj ne bi bilo treba …), je na dnu.
  2. Vsaka sestavina ima mersko enoto. To so komadi/kosi, grami, decilitri, žličke, žlice, ščepci … Nekaj o tem smo se naučili v šoli, nekaj pa je narisano na mericah, ki jih uporabljamo. Brez tehtnice ne gre!
  3. Sestavine, ki ni navedena, v jedi ni in obratno; skratka, navesti je potrebno čisto vse sestavine. Da, tudi vodo.
  4. Vse to nam nič ne pomaga, če ne povemo, koliko oseb naj jed iz našega recepta navduši, da nam bodo čestitali: ”Super je bilo!”
  5. Ne bo nam uspelo, če jedi, za katero smo na jedel.bi poslali recept, pred tem nismo sami skuhali in pri tem natančno izmerili vseh sestavin.

Priprava

  1. Pišete lahko v prvi ali tretji osebi, ednini ali množini, v sedanjiku ali pretekliku, vseeno. Ne smete pa, ker ni vseeno, ničesar izpustiti!
  2. Špagetov se ne da skuhati, če se najprej ne segreje voda. In kdaj jo solimo? Skratka, po vrstnem redu, prosim!
  3. Ni potrebno napisati, kako debelo se lupi krompir, je pa potrebno napisati, da ga je za pire potrebno olupiti, za pražen krompir pa ne. Prosim, ne bodite površni, temveč natančni.
  4. Malenkosti, ki jih pisci receptov radi pozabljajo: vsaki pečici je potrebno povedati, na koliko stopinjah naj peče in kako dolgo; nobeni sestavini ni vseeno, ali bo skočila v mrzlo ali vroče, odkrito ali pokrito, na hitro ali na dolgo.
  5. Preden recept pošljete, ga sami preizkusite, s količinami, ki ste jih navedli, in s postopkom, ki ste ga opisali. Če ste vse pojedli in bi še, pošljite recept še drugim.

Tukaj pa je še recept za govejo juho s klinčki.

Uroš Mencinger
Klinčki v goveji juhi