LINIJA VITAL - Živimo zdravo 2. del članka

Maščoba je pomemben vir energije še posebno za majhne otroke in pubertetnike. S prehodom na polnovredno mešano prehrano otroci potrebujejo 30–35 % dnevne energije iz kvalitetnih maščob. Pri odraslih osebah pa predstavljajo maščobe do 30 % dnevnih energijskih potreb

V uravnoteženi prehrani pazimo, da v organizem ne vnesemo prevelikih količin nasičenih maščob, ki se nahajajo v mastnem mesu, mesnih izdelkih, sirih, polnomastni skuti, maslu, smetani, jajcih in morskih sadežih. Zadostuje že preprost ukrep: vso vidno maščobo pri mesu odstranimo, uživamo kvalitetne mesne izdelke (kuhan, pečen ali sušen pršut, šunke …), manj mastne sire, posneto skuto, maslo nadomestimo s kvalitetno margarino (z omega-3 maščobnimi kislinami), smetano uporabljamo le kot začimbo, uporabljamo jajca z dodatkom omega-3 maščobnih kislin.

Na drugi stari pa poskrbimo za zadosten vnos esencialnih enkrat in večkrat nenasičenih maščob. Esencialne maščobe kisline Ω-6 in Ω-3 so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih organizem sam ne more sintetizirati, zato jih v primernem razmerju vnašamo v telo s hrano. 

Glavni vir Ω-3 maščobnih kislin so mastne morske ribe mrzlih morij (skuša, slanik, losos) in kvalitetna hladno stiskana rastlinska olja (laneno, orehovo, repično in sojino).
Glavni vir Ω-6 maščobnih kislin pa so kvalitetna hladno stiskana rastlinska olja (sončnično, koruzno, sojino), mleko in mlečni izdelki ter meso in mesni izdelki.

Vitamini in minerali

Vitamini in minerali so skupina snovi, ki so nujno potrebne za normalno delovanje organizma, zato je za zagotavljanje oskrbe telesa z njimi raznolika in uravnotežena prehrana bistvenega pomena. SPAR Vital izdelki so obogateni z naravnim dodatkom mineralov in vitaminov.

Glikemični indeks ogljikohidratnih živil narekuje hitrost presnove in posledično hitrost naraščanja glukoze v krvi po zaužitju. Vrednosti GI pod 50 uvrščamo med nizke vrednosti, ki ugodno vplivajo na hitrost presnove v smislu njenega upočasnjevanja. Vrednosti GI med 50 in 100 pa med visoke vrednosti. GI je pomembna informacija za sladkorne bolnike, saj so živila z nizkim GI zanje primernejša. 

Probiotiki so živi mikroorganizmi, stabilni v pogojih, ki so v prebavnem traktu, kar pomeni, da pridejo živi v črevesje in se tam naselijo ter izboljšujejo lastnosti obstoječe mikroflore. V mlečnih fermentiranih izdelkih se uporabljajo mlečnokislinske bakterije rodov Bifidobacterium, Lactobacillus in Streptosossus.

Ca (Kalcij) je nujno potreben mineral za izgradnjo naših kosti in zob. Pomanjkanje Ca ob pomakanju vitamina D vodi v zmanjševanje kostne gostote in posledično do razvoja osteoporoze. Ca ni pomemben samo pri otrocih v dobi intenzivne rasti, pri odraslih dobra oskrba s Ca preprečuje dodatno izgubljanje kostne gostote.

Prehranske vlaknine izpolnjujejo celo vrsto pomembnih, deloma zelo različnih funkcij v prebavnem traktu in vplivajo na presnovo, predvsem na njeno hitrost; upočasnijo namreč praznjenje želodčne vsebine v dvanajstnik. Prehranske vlaknine v črevesju deloma razgradijo bakterije v maščobne kisline s kratkimi verigami. Te znižujejo pH-vrednost vsebine črevesja in črevesni sluznici služijo kot hranljive snovi. Prebavni trakt človeškega organizma pa nima ustreznih encimov, da bi jih prebavil, in tako ostanejo neprebavljene in se takšne tudi izločijo.

Prehranski steroli v prebavilih vežejo holesterol in ga izplavljajo iz organizma. S tem pripomorejo k uravnavanju povišanega celokupnega holesterola. Ob rednem uživanju 2 g prehranskih sterolov dnevno se v tednu dni lahko raven holesterola zniža za10 %.

Beljakovine so najpomembnejše sestavine vsake celice in vseh življenjskih tekočin. Pogosto organizem oskrbujejo z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin, celic in tkiv.

Železo je mineral, ki ima v telesu pomembno vlogo, saj kot sestavina hemoglobina omogoča prenos kisika po telesu. Pomanjkanje železa lahko povzroči kronično utrujenost, slabost in slabokrvnost, ki se odraža v zmanjšanem apetitu in pretirani bledici. Največ železa najdemo v rdečem mesu, jetrih, celih zrnih žit in temno obarvani zelenjavi. Hkrati je železo mineral, ki se najtežje vsrkava v naše telo. Absorpcijo železa iz hrane močno pospeši vitamin C, zavira pa jo hrana, bogata s prehranskimi vlakninami in kalcijem, ter kofein. 

Omega-3 in omega-6 maščobne kisline– spadajo med esencialne kisline, ker jih naše telo samo ni sposobno tvoriti, zato jih moramo dnevno zaužiti s hrano. Dokazano znižujejo celokupni in LDL holesterol, znižujejo povišan krvni tlak, preprečujejo aritmije in nastanek srčne kapi za polovico ter izboljšujejo stanje pri kronični vnetnih boleznih. 

Koencim Q10 ali ubikinon je naravna snov, prisotna v vsaki naši celici, in je nujna za njihovo delovanje. Je močan antioksidant in naš organizem ščiti pred prostimi radikali.

Vitamin E je najpomembnejši antioksidant, topen v maščobah, ki preprečuje kopičenje prostih radikalov, zmanjšuje nastajanje oksidiranega LDL holesterola v plazmi in zato varuje ožilje pred arteriosklerotičnimi spremembami. Preprečuje nastanek žilnih okvar, izboljšuje mišično storilnosti in povečuje imunsko odpornost.

Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin z močnim antioksidativnim delovanjem. V telesu prevzema številne zaščitne funkcije. Deluje protivnetno, pomaga pri celjenju ran, pomaga pri krepitvi imunskega sistema, pospešuje razgradnjo maščob, nastanek kolagena in absorpcijo železa. Najboljša vira vitamina C sta sveže sadje in zelenjava.

Magnezij je mineral, ki v telesu sodeluje v številnih metabolnih procesih. Aktivira številne encime, ima pomembno vlogo pri mineralizaciji kosti in kontrakciji mišic ter sodeluje pri prenosu sporočil med živci in mišicami. Poleg tega pozitivno deluje proti stresu in pomaga uravnavati prebavo. Dober vir magnezija so polnozrnati žitni proizvodi, mleko in mlečni izdelki, zelenjava, pomaranče in banane.

Andreja Širca Čampa
LINIJA VITAL - Živimo zdravo 2. del članka