Če ne zajtrkujemo, se hitreje in bolj redimo!

[MIT ALI RESNICA] 

Pregovor, da se po jutru dan pozna, poznamo vsi. Lahko bi nadaljevali, da se jutro pozna po zajtrku. Z zajtrkom pokrijemo eno četrtino do tretjino dnevnih energijskih potreb. Namenjen je polnjenju izpraznjenih glikogenskih rezerv v jetrih in s tem prekinitvi stradanja. Glikogenske rezerve so vir energije (pribl. 1.680 kJ ali 400 kcal), ki jih organizem porabi čez noč za vzdrževanje osnovnih funkcij. Zato je običajno zajtrk pretežno ogljiko-hidratni obrok z nekaj beljakovin in maščobe. Lahko bi ga naslovili kot regeneracijski obrok, kot ga poznajo športniki po vsaj uro in pol trajajoči fizični aktivnosti.

 

Raziskave kažejo, da se v večjem odstotku ljudje s prekomerno telesno težo in debelostjo neredno prehranjujejo in da glavnina opušča predvsem zajtrk. Če ne zajtrkujete, podaljšujete stradanje v dopoldanski čas in silite organizem, da zmanjšuje porabo energije za osnovne funkcije organizma, pri naslednjih obrokih pa je ta poskuša čim več uskladiščiti v obliki maščobnih zalog.

 

Sestavni del vsakega zajtrka naj bodo škrobna živila, ki so bogata s prehranskimi vlakninami (polnozrnati kruh, kaše, žitni kosmiči brez dodanega sladkorja). K zajtrku sodijo tudi delno posneto mleko, manj mastna skuta ali manj masten jogurt in seveda nekaj maščobe v obliki masla ali kakovostne mehke margarine, nesladkana marmelada in med ter suho sadje. Občasno lahko namesto skute in kosmičev zaužijemo jajce ali jajčno omleto, pusto šunko ali manj slani sir.

 

Skodelica ovsenih kosmičev z mlekom in z nekaj rozinami, zraven pa svež sadež, predstavlja 300 kcal. Obenem pa takšen zajtrk naše telo oskrbi z vitaminom B, C, A in D, kalcijem in železom. Res je, da vsi ne maramo ovsenih kosmičev z mlekom, zato lahko brez slabe vesti za zajtrk pojemo kos polnozrnatega kruha z manj mastno šunko ali kuhanim pršutom ter rezino sveže paprike ali paradižnika.

 

 

Praženi polnovredni kosmiči

sestavine za 1 osebo

5 žlic mešanih kosmičev brez dodanega sladkorja (ovseni, pirini, koruzni kosmiči)

1 žlička margarine ali masla

1 žlička medu

250 ml posnetega mleka

sveže sadje

 

Toplo ali hladno mleko vlijemo v skodelico. V ponvi segrejemo margarino ali maslo in na njem opražimo kosmiče. Na koncu dodamo med in hrustljavo zapečemo. Tako pripravljene hrustljave kosmiče stresemo v mleko. Mleko lahko zamenjamo tudi z jogurtom, sadje pa lahko narežemo kar med kosmiče.

 

Andreja Širca Čampa
Če ne zajtrkujemo, se hitreje in bolj redimo!