Prehrana v času velikonočnih praznikov

Kazalca na uri se zadnjo marčevsko nedeljo premaknejo za eno uro naprej in tako preidemo na poletni čas. Ob premiku ure se znajdemo na vrhuncu praznovanja največjega krščanskega praznika, velike noči. Hkrati se bo iztekel 40-dnevni post, ki je v starih časih to res bil. Danes pa je vse bolj izjema … 

Po starih navadah se po veliki noči lahko prične delo na njivi, oranje, gnojenje, sejanje... Težke in debele plašče ter bunde bodo zamenjala lahkotnejša oblačila. Obisk tržnice bo zaradi toplega pomladnega sonca prijetnejši in sama ponudba na njej iz tedna v teden bogatejša. Prav je, da kislo zelje in repo, kakšno krvavico ter zajčjo in kurjo obaro na naših krožnikih zamenjajo lahkotnejše, energijsko revnejše jedi. Tako bosta kilogramček ali dva, ki smo ju pridobili čez zimo, neopazno izginila in krilo ter jopica ne bosta preveč tesna.

Pred tem pa bo treba»preživeti«še ene velikonočne praznike. Zadnja leta se namreč zdi, da s prehranjevanjem med prazniki nad našim telesom izvajamo pravi »mobing«, ne da bi se tega sploh zavedali. Začne se že dan pred praznikom v trgovini s pravo dirko in bitko razuma,ali bosta dva kilograma mesa, puran in še meter svinjskih kotletov dovolj za našo družino, ki šteje vsega skupaj sedem članov, od tega dva malčka. Potem zastoj pred polico z jajci in premišljevanje, koliko pirhov bomo letos pobarvali (dva, tri ali celo štiri ducate), da nam jih slučajno čez teden dni ne bo že zmanjkalo. Za praznike se moramo tudi posladkati. Pet kilogramov potice,ki jo bo spekla tašča, morda ne bo dovolj, zato se v vozičku hitro znajde še nekaj vrečk piškotov. Za vsak slučaj, če pridejo obiski. Pa tudi za žejo moramo poskrbeti. Voda je za vsak dan in ne za praznike. V tem času pijemo sokove, gazirane pijače … No, pa smo nakupili, poln voziček potiskamo proti avtu, ko se spomnimo, da nimamo šunke. Ponovimo vajo, hitro nazaj v trgovino, spet dilema, eno ali dve, manjši ali večji kos. Zdaj pa domov za štedilnik, časa je dovolj in veliko kuhanje se lahko začne. S kuhanjem prav pošteno pretiravamo in pripravljamo obede, kot da smo povabili pehotni bataljon in ne le članov ožje družine, ki šteje manj kot deset ljudi, od tega polovico otrok. Rezultat praznikov je jasen, slabo počutje, napihnjenost, utrujenost, kakšen kilogram več in jasna zaobljuba za prihodnje leto, da ne bomo tako pretiravali.

In kako je bilo nekoč

Na deželi so teden pred veliko nočjo prenehali z delom na njivah, pospravili so dvorišče, gospodarsko poslopje in bivalne prostore. Na tak način se je sicer vse do danes obdržal običaj, da pred velikonočnimi prazniki očistimo in pospravimo stanovanje. Pri mlajši generaciji, predvsem tisti, ki živi v mestih, pa je ta običaj vse manj poznan.

Veliki petek je bil nekoč dan popolnega počitka in dan velikega posta. Ljudje so nekoč na veliki petek jedli jedi iz repnih olupkov in ocvirkov. S tem so se spomnili časov hude lakote. Danes na veliki petek ne jemo le mesa, saj sveže repe sploh ne poznamo več, še manj pa si predstavljamo, da bi jedli olupke; njihovo mesto je vendar v smetnjaku za biološke odpadke.

V soboto se pripravili jedi za blagoslov (žegen). Te jedi so šunka, hren, kruh (potica) in pobarvana jajca (pirhi). Po opravljenem blagoslovu družina navadno v nedeljo zjutraj sede k velikonočnemu zajtrku. Nekoč se je praznovanje velike noči raztegnilo še naprej v naslednji, beli teden, do bele nedelje, ki se imenuje tudi »mala velika noč«, s tem dnem je konec velikonočnega praznovanja. V tem času so družine poskrbele za »boljše« jedi na krožniku, a s količino ni pretiravalo.

Po končanih praznikih je postal jedilnik bolj siromašen, meso je bilo na mizi morda le za nedeljsko kosilo, sicer pa so se na krožnikih v naših krajih vrstili krompir, koleraba, korenje, repa, zelje, močnik in polenta ter seveda ocvirki za energijo.

Problem praznovanja danes je, da imamo bolj ali manj celo leto vsega dovolj in preveč. Skoraj vsak dan ali celo večkrat na dan jemo meso, razne salame, sire, kruh in druge vrste škrobnih živil, ki so bogat viri energije. V nasprotju z našimi predniki pa se manj gibljemo, zaradi česar se posledično znižuje tudi energijske poraba. Za praznike si želimo boljših jedilnikov, zato še dodatno pretiravamo in se naše mize šibijo od dobrot.

Je zdravo prehranjevanje med prazniki mogoče?

Moje osebno mnenje je, da je največji nesmisel spreminjati tradicionalne jedi v »lahke« jedi in na ta način narediti prehranjevanje med prazniki bolj zdravo. Škoda časa in energije, ker s tem ne bomo omilili prenajedanja med prazniki. Pomembna je količina, ta pa se že začne pri sami izbiri v trgovini.

Predlagam, da naredite kot nekoč. V času 40-dnevnega posta načrtno jejte bolj redno in predvsem manj. V prehrano vključite vsaj štiri dnevne obroke. Ti naj bodo energijsko revnejši, vsebujejo naj več zelenjave (kislo zelje, repo, motovilec …) in sadja (jabolka, zimske sorte hrušk, pomaranče, mandarine), na drugi strani pa manj škroba (kruha, krompirja, testeni, riža…); meso uživajte le ob koncu tedna. V vsakdan uvedite tudi redno telesno aktivnost ‒ gibanje (hoja, lahkoten tek).

Med prazniki ne pretiravajte z obloženimi mizami. Velikonočni zajtrk naj bo res kraljevski, nato pa se z družino odpravite v naravo po prve mačice in teloh. Letos je narava poskrbela, da bo v času praznikov še vedno mogoče teči na smučeh in nemara tudi še smučati‒ izkoristite. Če bo toplo, so prazniki idealni za prvo krajše kolesarjenje. In počutili se boste veliko bolje. Predvsem pa boste prazniku vrnili smisel ‒ biti več s svojimi najbližjimi.

Za velikonočne praznike predlagam:

Tradicionalni velikonočni zajtrk

pirhi

šunka s hrenom

kruh (potice ali primorska penca)

čas za družino: kolesarski izlet ali le sprehod po mačice in teloh

Velikonočno kosilo

goveja juha z domačimi zdrobovimi žličniki

pečen nadevan piščanec ali pečen kozliček

popečen krompir

motovilec v solati

orehova ali druge potice

vinski šato

čas za družino: krajši vzpon na bližnji hrib

Malica

osvežilna sadna solata (pomaranča, hruška, jabolko)

s koščki črne čokolade

Večerja

šunka s hrenom

solata iz surovega kislega zelja

čas za družino: družabne igre

Andreja Širca Čampa
Prehrana v času velikonočnih praznikov