Prehranska dopolnila

V primeru, da trdim, da je uporaba prehranskih dopolnil smiselna, me boste zagotovo vprašali, katero prehransko dopolnilo izbrati. Trditi, da je prehransko dopolnilo za vas potrebno,pa ne morem, ker ne poznam vaše običajne prehrane in prehranjevalnih navad.

Zato se bom v prispevku omejila na dejstva, kaj sploh so prehranska dopolnila, kam lahko razvrstimo posamezna prehranska dopolnila in na kaj moramo pri nakupu biti pozorni.

Kaj so prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila so živila, zato za njih veljajo enake zahteve kot za preostala živila, ki jih vsak dan kupujemo v trgovinah z živili. Proizvodnja, distribucija, prodaja in nadzor potekajo po standardih, dobrih praksah in zakonodajnih zahtevah, ki veljajo v živilski industriji (certifikati ISO, HACCAP). Poleg splošnih predpisov pa prehranska dopolnila ureja pravilnik o prehranskih dopolnilih (Uradni list RS, št. 82/2003), ki ima pravno podlago v zakonu o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili.

Iz pravilnika lahko povzamemo štiri ključne značilnosti:

  • Prehranska dopolnila so živila.

  • Namenjena so dopolnjevanju običajne hrane (obvezna je navedba na embalaži, da prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano).

  • So koncentriran vir vitaminov, mineralov ali drugih snovi, s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki morajo biti oblikovana tako, da jih uporabnik lahko uživa v točno odmerjeni količini (obvezno morajo biti navedene RDA vrednosti za odraslo osebo, če za učinkovino obstajajo).

  • Ne predpisujemo jim zdravilnih učinkov. Pri navajanju lastnosti prehranskih dopolnil se lahko navajajo le z znanstvenimi dokazi potrjeni učinki. 

Prehranska dopolnila niso enakovredna uravnoteženi prehrani, ki vsebuje vitamine in minerale v takšnih količinah, kot jih telo potrebuje za vzdrževanje fizioloških funkcij. Zato označevanje, predstavitev ali oglaševanje prehranskih dopolnil ne sme vsebovati navedb, ki bi navajale ali pomenile, da uravnotežena in raznovrstna prehrana ne more zagotoviti ustreznih količin hranil.

Uravnotežena prehrana vedno na prvem mestu

Energijsko in hranilno uravnotežena ter specifičnim potrebam posameznika prilagojena prehrana je eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja. Priporočila za uravnoteženo prehrano narekujejo zmernost v količini in raznolikost v izboru živil ter sestavi jedi. Le tako lahko dosežemo in vzdržujemo optimalno raven vseh potrebnih hranil in telesu zagotovimo dovolj vitaminov in mineralov.Ključ do uravnotežene prehrane ni samo primeren energijski in hranilni vnos, pomembna je tudi dinamika prehranjevanja.

Zaradi hitrega načina življenja so v svetu prisotni številni vzroki, ki vodijo v pomanjkljiv vnos hranil, predvsem mineralov, vitaminov, antioksidantov, ne glede na to, kako dobro jemo. Rešitev problema tovrstnega pomanjkanja je v povečanju uživanja naravno prisotnih mineralov, vitaminov, antioksidantov in drugih funkcionalnih snovi v hrani (sveže sadje in zelenjava). Ob enolični prehrani in v primeru povečanih potreb po vitaminih in mineralih (bolezni, stres, povečana telesna aktivnost) si lahko pomagamo z uživanjem le-teh v obliki prehranskih dopolnil.

Celodnevno prehrano sestavljajo redni obroki (trije glavni in dve vmesni malici), ki so enakomerno časovno porazdeljeni, da presnova ni naenkrat preveč obremenjena. Pri majhnih otrocih so potrebe po energiji in hranilnih snoveh velike, nasprotno pa je tek majhen, zato moramo še toliko boj poskrbeti, da so obroki redni, pogosti in energijsko bogatejši. Pri odraslih energijsko gostoto obroka narekuje njihova fizična aktivnost, saj so energijske potrebe nižje kot pri otrocih, potrebne le za vzdrževanje telesne teže. 

Primerna hranilna sestava obrokov.

Optimalna prehrana je zdrava, uravnotežena hrana, bogata z energijo in hranili, ki so v njej zastopana v naslednjem razmerju:

  • 45–50 % OH – ogljikovih hidratov

  • 10–15% B – beljakovin 

  • 30–35%* M – maščob(*otroci)

V obrokih zagotavljamo:

  • pretežno sestavljene ogljikove hidrate – škrobna živila,

  • dovolj prehranskih vlaknin, 

  • sezonsko svežo zelenjavo in/ali sadje, 

  • beljakovinska živila z manj maščobe (npr. ribe, pusto meso, stročnice), 

  • omejimo nasičene maščobe živalskega izvora, 

  • močno omejimo enostavne ogljikove hidrate (sladkorji),

  • dovolj tekočine (naravna ali mineralna voda).

Izogibamo se vnašanju škodljivih snovi, ki slabijo delovanje imunskega sistema, kot so: alkohol, tobak, droge, neustrezno okolje, onesnažen zrak. Kot pravi priznan slovenski imunolog prof.dr. Alojz Ihan, dr.med.: »Kozarca viskija in zavojčka cigaret nemoreš enostavnoodtehtati z žlico vitaminov.«

Vrste prehranskih dopolnil

Glede na vpliv snovi na naš organizem prehranska dopolnila lahko razvrstimo na:

  • Antioksidante

  • Adaptogene

  • Imunostimulanse 

ANTIOKSIDANT je molekula, ki prepreči oksidacijo drugih molekul. Pri oksidaciji lahko nastajajo prosti radikali. Ti sprožijo verižne reakcije, katerih posledica so poškodbe celice. Antioksidanti ščitijo celice pred nastankom prostih radikalov. Tako krepijo imunski sistem in izboljšajo njegov odziv. Kot antioksidanti lahko delujejo encimi, vitamini, minerali ali drugi naravni produkti.

Najbolj znani antioksidanti so: vitamini (vitamin A,vitamin E, vitamin C…), koencim Q10, minerali (selen, cink…), likopen, alfalipojska kislina, zeleni čaj, ingver, cimet, tekoči klorofil…

ADAPTOGENI so snovi, ki izboljšajo telesno odpornost proti fizičnim, kemijskim in biološkim stresorjem. Izboljšajo sposobnost prilagajanja organizma na neugodne zunanje ali notranje razmere (spremembe temperature okolja, stres, duševne in telesne preobremenitve). 

Najbolj znan naraven adaptogen je ginseng, v prodaji pa je tudi maca (krompirju podoben gomolj, ki ga gojijo na 4500m nadmorske višine v Andih).

IMUNOSTIMULANSI so spojine, ki povečujejo aktivnost imunskega sistema. Gre za nespecifično stimulacijo, ki se kaže na odzivnosti celic imunskega sistema (makrofagih, granulocitih, levkocitih)ter sproščanju njihovih mediatorjev. 

Najbolj znani imunostimulansiso ameriški slamnik, probiotiki, cvetni prah, matični mleček, propolis, betaglukani, medicinske gobe (šitake, maitake, reiši), riž bran, kolostrum, noni…

Kakovost prehranskih dopolnil

Prehranska dopolnila so živila za dopolnjevanje običajne prehrane. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil oziroma drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Prodajajo se v obliki kapsul, pastil, tablet, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino ali praškom, ki so oblikovane tako, da jih je mogoče uživati v odmerjenih (praviloma majhnih) količinah. 

Zaradi ohlapne zakonodaje se na trgu žal lahko pojavijo tudi manj kakovostna prehranska dopolnila. Zato je prehranska dopolnila različnih proizvajalcev pametno med seboj primerjati glede na količino aktivne komponente v enoti, saj lahko s pametno izbiro užijemo z eno enoto priporočene dnevne količine, pri drugem proizvajalcu pa moramo zaužiti več enot za dosego priporočenih količin. Le tako je smiselno primerjati tudi ceno na enoto. 

 

Zaključek

Prehranska dopolnila niso enakovredna uravnoteženi prehrani, ki vsebuje vitamine in minerale v takšnih količinah, kot jih telo potrebuje za vzdrževanje fizioloških funkcij. Prehrana žal postaja pri večini ljudi vse preveč enolična in zato je ponudba prehranskih dopolnil vedno večja.Smiselna uporaba prehranskih dopolnil za izboljšanje prehranskega statusa ni sporna. Sporna po postane, če prehranskim dopolnilom pripisujejo lastnosti zdravljenja bolezni ali obljubljajo celo ozdravitev.

Andreja Širca Čampa
Prehranska dopolnila