Uživanje svinjine povzroča visok holesterol

[MIT ALI RESNICA]

Svinjskega mesa se je v preteklosti, ko se jepričelo množično „šolanje prebivalcev“ o nevarnosti holesterola in maščob ternujnosti njihovega zmanjševanja v vsakodnevni prehrani, prijel sloves „nezdrave“hrane. Tako je skozi leta prišlo do tradicionalnega prepričanja, da je to mesomastno, da ima visok delež maščobe in zato visoko vrednost holesterola ter jekot takšno povzročitelj povišanega holesterola pri človeku in glavni krivec zasrčno-žilna obolenja.

 

Tudi številneraziskave kažejo, da so ta prepričanja zmotna oziroma so bila dejstva napačnopredstavljena. Ko govorimo o mesu, moramo vedeti, da v tehnološkem smislu podmeso štejemo mišično tkivo, maščobno tkivo, vezivno tkivo, hrustanec, kosti inkri. Meso je torej sestavljeno iz vode, beljakovin, maščob, mineralov in drugihsnovi. Razmerje med posameznimi sestavinami je odvisno od vrste živali, pasme,spola, starosti, anatomskega položaja in načina prehrane živali. Odkoličinskega razmerja navedenih tkiv je odvisna kemijska sestava, od tega pahranilna vrednost in uporabnost v prehrani.

 

Iz tabele jerazvidno, da ima svinjski file zelo podobno energijsko vrednost kot piščančjiali puranji file in nižjo energijsko vrednost kot goveji file. Različne mišiceoziroma različni kosi mesa imajo seveda različne energijske vrednosti. Tudi privsebnosti holesterola in nasičenih maščobnih kislin o svinskem mesu ne moremogovoriti kot o „manj vrednem“ ali morda bolj škodljivem mesu glede na ostalevrste, saj ima svinjsko stegno primerljivo količino holesterola z govejim incelo nižjo vsebnost kot piščančje stegno.

 

Tabela: Primerjava hranilnih in energijskihvrednosti med posameznimi vrstami mesa

(vir: Prodi 6.2 expret plus, 2013)

kcal

kJ

Belj

OH

M

HOL

NMK

ENMK

VNMK

 

 

 

 

 

g

g

g

mg

g

g

g

svinjina

100

g

svinjina file

107

448

22

0

2

55

0,8

0,9

0,2

100

g

svinjina stegno

117

490

21

0

4

78

1,4

1,6

0,5

100

g

svinjina kare

133

558

22

0

5

55

1,9

2,4

0,5

100

g

svinjska mast

697

2918

4

0

77

76

32,1

36,0

5,7

100

g

slanina

615

2574

9

1

65

46

28,3

30,0

3,7

govedina

100

g

govedina file

121

508

21

0

4

51

1,8

1,7

0,2

100

g

govedina kotlet

160

668

19

0

9

60

4

4,2

0,4

100

g

govedina pusta

121

507

21

0

4

70

1,9

1,8

0,2

100

g

goveji loj

837

3504

2

0

94

64

40,4

47,2

3,2

perutnina

100

g

piščanec file

102

426

24

0

1

62

0,2

0,3

0,2

100

g

piščanec stegno

173

723

18

0

11

87

3,7

3,4

2,6

100

g

piščanec krilca

208

872

17

0

16

77

4,8

6,5

3,8

100

g

puran file

107

446

24

0

1

44

0,4

0,3

0,3

100

g

puran stegno

115

482

21

0

4

72

1,4

1,0

1,3

Kcal – energijav kilokalorijah, kJ – energija v kilojulih, Belj – beljakovine, OH – ogljikovihidrati, M – maščobe,HOL – holesterol, NMK – nasičene maščobe, ENMK – enkratnenasične maščobe, VNMK – večkrat nenasičene maščobe

 

 

Dejstvo je, da imatasvinjska mast in slanina, ki sta bila v tradicionalni slovenski kulinarikidolgo množično uporabljena v preteklosti (v nekaterih predelih Slovenije se ševedno), bistveno slabšo hranilno sestavo glede na vsebnost nasičenih maščobnihkislin. Danes, ko namesto svinjske masti v kuhinji uporabljamo kakovostnahladno stiskana rastlinska olja, se nam ni treba bati, da bosta kakovostnopečen svinjski zrezek ali rižota s svinjskim mesom in zelenjavo ogrozila našezdravje.

 

Mit lahko ovržemo inzaključimo, da je glede na maščobno-kislinsko sestavo svinjsko meso bistvenobolj zaščitno za naše ožilje kot katero koli drugo meso, saj vsebuje bistvenougodnejše razmerje med enkrat in večkrat nenasičenimi maščobami od drugih vrstmesa. Bolj zaščitne so le še ribe.

 

 

 

Andreja Širca Čampa
Uživanje svinjine povzroča visok holesterol